Negotovost ni okoliščina. Je strošek.
Že dolgo časa številna podjetja upravljajo svoje stroške, kot da bi bilo okolje razmeroma predvidljivo.
Cene so bile popravljene. Pogodbe so bile dogovorjene. Proračuni so bili prilagojeni. Vse to po znani logiki. Toda okoliščine so se spremenile. Danes problem ni le v tem, da nekateri stroški naraščajo. Vedno težje je predvideti, kdaj, za koliko in za koliko časa.
In tu se pojavi strošek, ki ga mnoga podjetja niso vključila v svoj proračun: negotovost.
Ni vedno navedeno na računu. Ni izpostavljeno v posebni vrstici. Ni označeno kot odstopanje. A obstaja. Pojavi se, ko dobavitelj uvede »preventivno« zvišanje cen. Ko podjetje sprejme slabše pogoje iz strahu, da bi zmanjkalo zalog. Ko se zaloge povečajo iz previdnosti. Ko se sklenejo pogodbe z manj manevrskega prostora za pogajanja. Ko se odločitve odložijo, ker scenarij ni jasen.
To ni le ekonomski strošek. To so stroški odločanja.
Ker ko postane okolje negotovo, mnoga podjetja prenehajo z optimizacijo. Začnejo se braniti. A tudi braniti se je težko.
To vpliva na likvidnost. To vpliva na prilagodljivost. To vpliva na Marža.
To vpliva na pogajalsko moč. Problem je, da ta vpliv pogosto ostane neopažen. Ne kaže se namreč kot neposredno povečanje.
Je razdeljeno.
- S prevozom.
- Na področju energetike.
- Pri nakupovanju.
- Na zalogi.
- V skladu s pogodbenimi pogoji.
V trenutkih odločanja. In prav zato je tako težko nadzorovati, saj se tisto, kar je razpršeno med različne kategorije, ne obravnava več kot enoten problem. Sprejme se kot kontekst. Postane nekaj običajnega. In sčasoma se preoblikuje v strukturo. Tu je pravo tveganje. Ne v tem, da je trg negotov. Temveč v tem, da podjetje upravlja s to negotovostjo, ne da bi vedelo, koliko ga to stane. Ker ne vsa podjetja izgubijo Marža plačajo več. Nekatera jo izgubijo s slabšimi odločitvami pod pritiskom. Ker sprejmejo pogoje, ki bi jih prej postavila pod vprašaj. Ker ne pregledajo pogodb pravočasno. Ker ne razlikujejo med upravičenim povišanjem in povišanjem, prenesenim iz previdnosti. Ker nimajo zadostnega pregleda nad svojimi kritičnimi kategorijami.
Trenutno pri pregledu stroškov ne gre le za to, da O nas Prihranki.
To pomeni ponovno pridobitev sposobnosti za odločanje.
Ugotovite, kateri stroški dejansko nastajajo. Kateri dobavitelji prenašajo tveganje. Kateri pogodbi nista več ustrezni. Kateri sklopi se dražijo brez jasnega razloga. In koliko stroškov je odvisnih od trga … ter kateri del je posledica pomanjkanja nadzora. V stabilnem okolju namreč neučinkovitost lahko ostane neopažena. V negotovem okolju pa se ta še poveča, in prav tu se podjetja, ki stroške uspešno upravljajo, ločijo od tistih, ki jih zgolj prevzemajo.
Ker problem ni v negotovosti. Problem je v prepričanju, da vas to nič ne stane, in prav na tej točki se v mnogih primerih splača podrobno preučiti, kako se stroški upravljajo.
