Negotovost ni kontekst. Je strošek.
Mnoga podjetja so dolgo časa upravljala s svojimi stroški, kot da bi bilo okolje relativno predvidljivo.
Cene so bile spremenjene. Pogodbe so bile sklenjene pogajanja. Proračuni so bili prilagojeni. Vse po znani logiki. Toda kontekst se je spremenil. Danes problem ni le v tem, da se nekateri stroški zvišujejo. Vse težje je vedeti, kdaj, koliko in za koliko časa.
In pojavlja se strošek, ki ga mnoga podjetja niso predvidela: negotovost.
Ni vedno prikazano na računu. Ni vidno v določeni vrstici. Ni opredeljeno kot odstopanje. Vendar obstaja. Pojavi se, ko ponudnik uporabi "preventivno" povečanje. Ko podjetje sprejme slabše pogoje zaradi strahu pred izčrpanostjo zalog. Ko se zaloge povečajo iz previdnosti. Ko se pogodbe podpišejo z manj prostora za pogajanja. Ko se odločitve odložijo, ker scenarij ni jasen.
To ni le ekonomski strošek. To je strošek odločitve.
Ker ko okolje postane negotovo, mnoga podjetja prenehajo z optimizacijo. Začnejo se zaščititi. In zaščititi sebe je prav tako težko.
Stane likvidnost. Stane fleksibilnost. Stane Marža .
To stane v smislu pogajalske sposobnosti. Težava je v tem, da ti stroški pogosto ostanejo neopaženi. Niso predstavljeni kot neposredno povečanje.
Razdeljeno je.
- S prevozom.
- V energiji.
- Pri nakupovanju.
- Na zalogi.
- Pod pogodbenimi pogoji.
V času odločanja. In prav zato je tako težko nadzorovati, saj tisto, kar je razpršeno med kategorijami, ni več obravnavano kot en sam problem. Sprejema se kot kontekst. Normalizira se. In sčasoma postane struktura. Tukaj je pravo tveganje. Ne da je trg negotov. Ampak da podjetje to negotovost obvladuje, ne da bi vedelo, koliko ga to stane. Ker ne izgubijo vsa podjetja. Marža s plačilom več. Nekateri izgubijo, ker se pod pritiskom odločijo za slabše. Ker sprejemajo pogoje, o katerih bi prej dvomili. Ker ne pregledujejo pogodb pravočasno. Ker ne razlikujejo med upravičenim povišanjem in povišanjem, prenesenim iz previdnosti. Ker nimajo zadostnega pregleda nad svojimi kritičnimi kategorijami.
Trenutno pregled stroškov ni le iskanje prihranki .
Sestavljen je iz povrnitve sposobnosti odločanja.
Razumeti, kateri stroški so dejansko izpostavljeni. Kateri dobavitelji prenašajo tveganje. Katere pogodbe niso več ustrezne. Katere kategorije postajajo dražje brez jasnega razloga. In kolikšen del stroškov se odziva na trg ... in kateri del na pomanjkanje nadzora. Ker v stabilnem okolju lahko neučinkovitost ostane neopažena. V negotovem okolju pa se še poveča in prav tu se podjetja, ki upravljajo s stroški, ločijo od tistih, ki jih preprosto absorbirajo.
Ker problem ni negotovost. Gre za prepričanje, da vas to ne stane, in prav na tej točki je v mnogih primerih vredno podrobno pregledati, kako se stroški upravljajo.
