Prihranki v višini več milijonov evrov: zakaj sta trajnostno naročanje in pametna proizvodnja vaš naslednji korak




Trajnostno naročanje in pametna proizvodnja nista le modni izrazi, temveč strateške odločitve, ki določajo, kdo bo v prihodnosti vodil (in kdo bo zaostajal). Ronald Batenburg v svojem strokovnem blogu pojasnjuje, kako lahko podjetje izvaja trajnostno naročanje.
Evropa se nahaja na razpotju. Industrijska baza se je med letoma 2000 in 2024 skrčila za četrtino. Odvisnost od dobaviteljev zunaj Evrope in fosilnih goriv nas izpostavlja tveganju kriz. Evropska komisija se zato s pobudo »Clean Industrial Deal« v celoti zavzema za ponovno industrializacijo, ekologizacijo in optimizacijo stroškov.
Hkrati se povečuje pritisk na surovine: zaloge sladke vode se zmanjšujejo, gozdovi izginjajo, surovine pa postajajo vse redkejše. To neposredno ogroža neprekinjeno delovanje. Hkrati pa inovacije odpirajo nove trge: pametne, trajnostne rešitve privabljajo nove stranke in zmanjšujejo odvisnost podjetij od nihajočih cen in uvoza.
Trajnostno naročanje pomeni zavestno odločanje v celotni verigi: od izbire materialov in prevoza do delovnih pogojev. Tako Philips od leta 2020 za embalažo kupuje izključno les z oznako FSC ali PEFC ter od dobaviteljev zahteva, da sodelujejo v programu trajnostnega razvoja dobaviteljev (Supplier Sustainability Program). Rezultat: zmanjšanje emisij CO₂, nižji stroški ravnanja z odpadki in trdnejši odnosi z dobavitelji.
Podjetje Interface (proizvajalec talnih ploščic) uporablja 100-odstotno reciklirano prejo in razvija celo izdelke z negativnim ogljičnim odtisom. S tem so si pridobili velike mednarodne stranke, kot sta Google in ING.
Pametna proizvodnja temelji na tehnologiji, podatkih in avtomatizaciji, ki omogočajo učinkovitejše, prožnejše in trajnostnejše delovanje. Pomislite na Industrijo 5.0: uporabo umetne inteligence, interneta stvari in robotike za optimizacijo procesov v povezavi s človeškim strokovnim znanjem in ustvarjanjem družbene vrednosti.
Pomembno vlogo igra tudi energetska učinkovitost, na primer s prehodom na sončno in vetrno energijo ali obnovljive vire toplote. Lokalizacija (približevanje proizvodnje trgu) zmanjšuje tveganja in skrajša dobavne roke. ASML uporablja digitalne dvojnike in senzorje IoT za preventivno vzdrževanje, kar zmanjšuje izpad proizvodnje in omejuje izgube. Tovarna sladoleda Unilever v Hellendoornu delno deluje na obnovljivi toploti in uporablja pametno programsko opremo, da zmanjša izgube za 15 odstotkov.
Podjetja, ki stavijo na trajnostno nabavo in pametno proizvodnjo, imajo vidne koristi od svojih prizadevanj. Tako je na primer prenova embalaže in uporaba trajnostnejših materialov pri podjetju Philips prinesla znatne prihranke v višini več milijonov evrov. Ta prehod odpira nove možnosti tudi na poslovnem področju: podjetje Interface je zahvaljujoč svojemu trajnostnemu pristopu uspelo pridobiti dostop do mednarodnih razpisov, katerih pogojev konkurenti niso mogli izpolniti.
Poleg tega selitev proizvodnje na bližje lokacije zmanjša odvisnost podjetij od zapletenih globalnih dobavnih verig. Krajši dobavni roki in manjša občutljivost na motnje povečujeta odpornost na krize. Ne smemo pa pozabiti, da organizacije, ki dokazano delujejo trajnostno, gradijo močno blagovno znamko kot delodajalec in pogosteje privabljajo mlade, motivirane kadre.
Vendar pa pot k trajnostnemu nabavljanju in proizvodnji ni brez izzivov. Pogosto so potrebne znatne začetne naložbe v tehnologijo, raziskave in razvoj ter certifikacije. Poleg tega je v mnogih panogah težko pridobiti zanesljive podatke iz celotne verige, zaradi česar ostaja merjenje dejanskega vpliva zapleteno.
Poleg tega se podjetja soočajo z zapletenimi in raznolikimi zakonskimi predpisi, ki se lahko od države do države močno razlikujejo. Tudi negotovost glede časa, potrebnega za povrnitev naložbe v inovativne rešitve, povzroča, da so nekatere organizacije zadržane.
V nekaterih podjetjih je poudarek še vedno močno na kratkoročnih rezultatih, zaradi česar je težko utemeljiti dolgoročne naložbe. Poleg tega pogosto primanjkuje znanja o razpoložljivih subvencijah in programih, kot sta »Horizon Europe« ali Inovacijski sklad. Včasih obstaja tudi strah, da bo prehod na trajnostno poslovanje motil tekoče procese.
Hkrati se povečuje pritisk strank in partnerjev v dobavni verigi za večjo trajnost. Državne oblasti ponujajo velikodušne subvencije in ugodne možnosti financiranja, kar naredi naložbe privlačnejše. Poleg tega trgovanje s trajnostnimi izdelki pogosto prinaša konkurenčno prednost pri javnih razpisih in na izvoznih trgih.
Strokovnjaki ta trenutek primerjajo s prvo industrijsko revolucijo, vendar z eno ključno razliko: zdaj gre za rast, ki je v ravnovesju z našim planetom. Podjetja, ki se danes odločajo za trajnostno nabavo in pametno proizvodnjo, gradijo trdno, prihodnosti odporno in dobičkonosno podjetje.
Vprašanje torej ni, ali se industrija spreminja, ampak kako hitro in pametno se prilagajaš spremembam. Trajnostno naročanje in pametna proizvodnja nista luksuzna projekta, temveč ključ do podjetništva, ki je pripravljeno na prihodnost.
Podjetja, ki začnejo danes, bodo jutri vodilna: učinkovitejša, donosnejša in privlačnejša za stranke in vlagatelje. Odločitev je vaša: boste vztrajali pri starih vzorcih ali se boste usmerili v čistejšo, pametnejšo in bolj prilagodljivo prihodnost?
1. Ocenite svoj trenutni vpliv – izmerite porabo energije, tokove surovin in izpuste CO₂ v celotni verigi.
2. Izberite uresničljiv ukrep za hitre rezultate – na primer prehod na embalažo iz recikliranih materialov ali ukrep za varčevanje z energijo.
3. Vključite dobavitelje in stranke – oblikujte skupne cilje trajnostnega razvoja in dogovore o spremljanju.
4. Izkoristite subvencije – na primer programe Horizon Europe, SDE++ in regionalne inovacijske sklade.
5. Začnite v majhnem obsegu, hitro pa razširite delovanje – začnite s pilotnim projektom, pridobite izkušnje in uspešne ukrepe razširite na širšo raven.
Nasvet: V 30 dneh načrtujte notranjo sejo, na kateri boste pregledali te korake, in se še danes odločite, s čim boste začeli.
