Leta sem mislil, da je skrivnost v merjenju vsega.
Vsak ključni kazalnik uspešnosti; vsak strošek; vsak odstotek.
Dokler nisem prebral knjige Johna Doerra "Meri tisto, kar je pomembno", sem iskal metodo za organizacijo ciljev in našel nekaj veliko pomembnejšega: namen.
Knjiga pojasnjuje OKR (cilji in ključni rezultati); način usklajevanja prizadevanj z rezultati. Najbolj pa me je presenetila preprosta ideja: »Merjenje brez namena je izguba poti s popolno preglednico.«
Od takrat; vsakič, ko pomagam podjetju optimizirati stroške ali pregledati procese, se pred odpiranjem Excela ustavim:
👉 Ali je to, kar bomo merili, res pomembno?
👉 Ali nas približa učinku, ki ga želimo doseči, ali le praznemu cilju?
Ker je merjenje koristno; ampak le, če veš, zakaj.
Se vam tudi zdi, da včasih preveč merimo in premalo razumemo?
